Be a leader, not a boss.
Pred nekaj dnevi sem si ustvarila TikTok profil, kljub temu, da sem se dolgoooo borila proti temu, da bi imela še eno socialno omrežje. Prepričala me je informacija, da si lahko sam »izbiraš« teme in vsebine, ki te zanimajo in lahko zgolj te pregleduješ. Takoj sem poiskala ljudi, ki jih spremljam tudi preko IG ali FB ali zgolj spleta in priznam, na TikToku so njihove vsebine še bogatejše. Waw. Torej, poslušala sem nekega avtorja, ki pravi, da morajo biti vsebine/videi kratki in jedrnati, brez dolgih uvodov in zaključkov, kot so nas učili v šoli. That time has passed apparently.
Torej, gremo k bistvu: Zakaj sem se odločila pisati tale blog? Zato ker… sem v svojih letih delovanja v športnem managementu, v številnih oddelanih projektih in potovanjih po svetu spoznala in delala z veliko različnimi kalibri vodij. Takimi, ki sem jim še danes hvaležna za znanje, ki so mi ga dali in takimi, ki nimajo niti osnov za biti vodje. Moje pisanje ne bo zgolj teoretično in ne bo le povzemalo knjig, rekov, in podobnega, poskusila bom na jasen način povezati teorijo s svojimi izkušnjami. Ker, veste, veliko je avtorjev, piscev, profesorjev, itd., samooklicanih strokovnjakov, ki niso na svoji koži izkusili tega, o čemer predavajo in roko na srce, kako potem lahko vedo, kakšna je realnost? Težko. Teorija seveda drži, ampak le do neke meje. Izkušnje, oz. izvlečki iz izkušenj, so tisti, ki nas gradijo in delajo boljše. Če si seveda želimo osebnega napredka.
BTW: toliko o tem, da ne bom pisala dolgih uvodov.
Torej, če se vrnem k bistvu: ZAKAJ BLOG? Zato ker, bi si želela več ljudi na položajih, ki razumejo, da biti vodja ne pomeni biti »boljši« od drugih, ker si želim slišati več o dobrih vodjih kot o »diktatorjih« okrog nas, ker bi bil svet lepši, če bi vodje znali reci HVALA IN BRAVO in najbolj si želim, da bi mogoče kdo iz mojih izkušenj odnesel kakšno lekcijo, ki mu bo prav prišla na njegovi poti: osebni ali poslovni. Ker nimam nadnaravnih moči, so seveda moje želje le skromne želje, pa vendar, … mogoče pa navdihnem kakšnega mladega bodočega vodjo.
#mojblog ni strokovno čtivo, je le naučena teorija izkušena v realnih situacijah in zbrana v moje misli.
Leadership is a relationship.
Vodenje je ODNOS.
»Vodenje ljudi zahteva pristno osebno povezanost, vendar je v informacijski dobi ustvarjanje te povezave zelo težko.« (By Michael S. Erwin and Willys DeVoll)
Res je težko, ampak še vedno mogoče in zelo potrebno. Biti osebno povezan s svojo ekipo je edini pravi recept za dologoročni uspeh. Iskren, pošten in človeški odnos med vodjo in ekipo/osebjem pomeni trdne temelje za vse izzive, ki sledijo. Pomislimo za primerjavo krmarjenje ladje, njenega kapitana in člane posadke. Med kapitanom in člani posadke mora biti 100% zaupanje pri izvajanju nalog, da lahko ladja varno pluje v pravi smeri. Ali bi ladja lahko dolgoročno plula brez posadke? Nikakor. Ali bi posadka dolgoročno lahko delala brez kapitana? Verjetno ja, ampak bi v nekem trenutku prišlo do trenj med njimi, izgubili bi nadzor nad plovbo. Torej, za mirno, varno in uspešno plovbo mora med vsemi členi vladati harmonija. Vsak člen je pomemben pri dosegi dolgoročnega cilja. Smo razumeli primerjavo?
Vodja, osebje, delovanje organizacije, cilj. Vse je med seboj povezano. Harmonija med vodjo in osebjem je ključna za dosego cilja.
Simon Sinek je podal eno lepših obrazložitev: Zamislite si biti v osebnem partnerskem odnosu z nekom, ki vas nikoli ne posluša, ki je prepričan, da ima vedno prav, vse ve in vam stalno daje občutek manjvrednosti? Sedaj pa si zamislite, da taka oseba vodi organizacijo in na tak način tretira svoje zaposlene, svojo ekipo. Ni ok, kajne?
Nekateri vodje dosežejo nek nivo uspeha, nek renome in takoj mislijo, da so boljši od ostalih, da imajo vedno prav in takoj storijo osnovno napako; obkrožijo se zgolj z ljudmi, ki jim dajo vedno prav, tudi ob najslabših možnih idejah, predlogih. Osebje, ki pa ni pripravljeno slepo kimati in si še vedno želi napredka, postane avtomatsko tretjerazredno tretirano. S tem načinom vodenja, se avtomatko ubije vso kreativnost in željo/možnost po napredku.
Torej, ZAKAJ #mojblog? Zato. To je le začetek.
Be a leader, not a boss.
PS: vesela bom kakšnega odziva, »feel free« komentirati, vprašati za nasvet, podati svoj pogled…