Še vedno se živo spomnim tega trenutka. Dan otvoritvene slovesnosti… vreme je bilo najslabše. Do določenega časa bi morali zapustiti prizorišče – a seveda ga Yann in jaz nisva. Naredila sem še en zadnji sprehod čez celoten objekt, od spodaj navzgor, po vsakem kotičku. En zadnji pogled, preden se začne prvi dan tekmovanja.
Kot si lahko predstavljaš, tisto noč nisem mogla zaspati. A globoko v sebi sem vedela, da smo pripravljeni. Celotna EIF ekipa je opravila neverjetno delo, in mi – ta predana športna ekipa – smo bili pripravljeni ustvariti nekaj zares ikoničnega.
Pariško prizorišče za odbojko na mivki bo za vedno ostalo kot primer veličine. In počutim se hkrati ponosno in ponižno, da sem bila del tega.
Nihče od nas si ni mogel predstavljati, kaj se bo 26. julija pravzaprav zgodilo…

In potem… je prišla otvoritvena slovesnost Pariz 2024.
Tako edinstvena. Tako POLNA. Tako zgodovinska. Tako čarobna. Tako MOČNA.
Neponovljiva.
Dejstvo: s sodelavci bi se morala srečati ob reki. A s prizorišča sem odšla prepozno, doma sem se hitro preoblekla, skočila na kolo… in začelo je deževati. Bila sem že popolnoma izčrpana – do zadnjega atoma energije.
Sprejela sem odločitev: ostanem doma.
Gledala po televiziji.
Z današnjega vidika… najboljša odločitev, ki sem jo takrat lahko sprejela.
In jokala sem. Celo slovesnost.
Začutila sem hvaležnost na ravni, kakršne še nikoli prej v življenju.
Začutila sem ponos, ko sem videla mojo slovensko 🏐 ekipo, kako pluje po Seni na tisti ladji…
In edini trenutek, ki si ga želim, da bi ga doživela v živo, je bil …
Z balkona Eifflovega stolpa,
Céline Dion poje »L’Hymne à l’Amour«.
Pariz je zadržal dih.
Glas, mesto, zgodovina — združeni v enem večnem trenutku.
Neponovljivo. Nezaboravno. Čista čustva.
Ko enkrat doživiš veličino — ko si njen del — ostane s tabo.
Zaleze se ti pod kožo, ovije tvoje srce in se naseli v tvoji duši.
Tega nikoli ne pozabiš. Nikoli zares ne greš naprej.
Ker po tem nič več ne deluje enako.
Eno leto kasneje še vedno zadržujem dih — in solze — ko se spominjam teh trenutkov.
Znova preživljam čustva dneva, ki ga ne bom nikoli pozabila.
Najslabše vreme celotnih iger Pariz 2024 je bilo prav na dan otvoritve — kot da bi bilo usojeno.
Nevihta zgoraj, in magija spodaj.
In nato se je naslednji dan začelo. Igre, o katerih še danes govori ves svet.
Naša življenja so se spremenila.
Za vedno zaznamovana.