Sedim na letališču na Dunaju, čakam na naslednji let za Varno (4h postanka) in razmišljam o preteklih letih, svojih profesionalnih managerskih preteklih letih. O ljudeh, ki sem jih spoznala v tem obdobju, o njihovih karakterjih, načinih vodenja in načinih dela, o odnosih in o spoštovanju, ki sem ga bila (ali ne) deležna in o spoštovanju z moje strani do drugih.
Zakaj ravno danes? Ker se danes spet na novo začenja moj cikel mednarodnih eventov in ker sem še pred nekaj meseci pred veliko odločitvijo »kako in kam naprej«. Po lanskem dolgem izredno naprenem obdobju sem se enostavno morala ustaviti, odmakniti od odbojke in konkretno pogledati vase in trenutno situacijo. Večina ljudi vidi samo moja potovanja in »kako uživam«, malo kdo pa pozna ozadje tega dela, stres in pritiske, ki ga definirajo in toksične odnose, ki se žal kažejo na vsakem koraku. Vsako delo ima pozitivne in negativne plati, tudi moje.
Svet športnega managementa je zelo močno prepit s politiko in figurami v ozadju, ki v resnici vlečejo vse niti. Pritiski se spuščajo z vrha brez prestanka in ljudje, ki smo vpeti v ta svet čutimo le-te dobesedno na svoji koži.
Mednarodni športni dogodki so precej kompleksne zadeve. Poleg videnega, kar je »očitno« tudi lajkom in vsem pred TV ekrani, se v ozadju odvijajo precej večje igre. Vse to je razumljivo, brez politike in manipulacij tudi športa ni več (žal), je pa izrednega pomena KDO stoji na nekih vmesnih pozicijah. Kako se nek vodja znajde v teh vodah in kako prenaša vse pritiske na ostale člane.
SPOŠTOVANJE igra v tem delu ključno vlogo.
1
EGO = —————————
Knowledge
Poznamo tole Einsteinovo enačbo, kajne?
»More the knowledge lesser the ego, lesser the knowledge more the ego.«
Če bi dala evro za vsako situacijo, kjer se je ta enačba izkazala za zelo resnično… bi verjetno imela že zelo polnega pujska 🙂
Zakaj in kdaj se vodje počutijo ogrožene? Zakaj reagirajo z EGOM in ne s profesionalnim pristopom? Kje na poti izgubijo občutek za spoštovanje?
Znanje in ego sta direktno povezana. Manj znanja, izkušenj kot ima vodja, večji ego ima. Ego NI enako samozavesti, samospoštovanju. Ego povzroča precenitev naših lastnih sposobnosti in vrednosti, hkrati pa povzroča podcenjevanje znanja in kompetenc za dosego nekega cilja. Ko vodja izgubi stik z realnostjo zaradi svojega ega, zamudi priložnost rasti, se razvijati in povezati se z drugimi, posledično izpusti priložnost za dosego ciljev s pozitivno noto.
Velikokrat ljudje mešajo ego s samozavestjo/samospoštovanjem/samovrednotenjem.
Kako prepoznati ali vodja reagira z egom ali z znanjem? Ego reakcija je negativna; pogosto povezana z nespoštljivim odnosom, lastnim izpostavljanjem in samohvalo ter degredacijo ostalih, vsiljevanjem svojega mnenja, izpodbijanja avtoritete drugih, osebno in napadalno usmerjena, itd.
Medtem, ko je reakcija z znanjem/izkušnjami mirna, strokovna, neosebna in konstruktivna.
Zakaj vodje reagirajo z egom? Zaradi pomanjkanja znanja na nekem področju, zaradi kompleksa manjvrednosti, zaradi močne potrebe po hvali in lastnem izpostavljanju. Reakcije na osebni ravni, nestrokovni komentarji, itd. so znak šibkega vodje.
Cilj bo dosežen v vsakem primeru, vendar bo razlika ogromna v »priokusu«. Dosega cilja z pozitivno noto ima globlji pomen in jo nosimo s sabo kot pozitivno izkušnjo.
Velikokrat sem se srečala z osebami, ki jih je vodil ego. Verjetno je brezpredmetno omeniti, da so to posledično bile zame precej negativne izkušnje. Opazila sem, da višje po piramidi navzgor kot sem lezla, manjše egote sem srečevale. Zanimivo kajne? Največji problem z egom imajo vodje na lokalnem področju, v majhnem okolju, kjer prevladujejo manjša obzorja in vsak sodi vsakega. Širše perspektive in večje obzorje kot vodja ima, manjši ego nastopi. Več je samozavesti, samozavedanja, samospoštovanja.
Spoštovati sebe, svoje znanje in izkušnje je pozitivno. Vedeti koliko je sam človek vreden je pomembno ravno toliko kot je pomembno biti trdno na tleh.
Očiten znak močnega vodje je način spodbujanja ljudi okoli sebe. Ko vodja utiša svoj ego (če pride na plano) in se zamisli globlje v specifično situacijo, bo odreagiral čisto človeško, mirno in z veliko volje za razrešitev zadeve.
Vsak posameznik, je bil nekoč na začetku svoje poti. Vsak posameznik ima možnost rasti, se učiti, razvijati in nadgrajevati svoje znanje in delati na osebni rasti. Pri vodji sta osebna rast in strokovni razvoj zelo pomembna. Ostati na mestu, se zadovoljiti v neki točki udobja je enako nazadovanju, v svetu managementa.
Ohraniti spoštljiv odnos do soljudi, izkazati hvaležnost in podporo svoji ekipi, ohraniti strokoven odnos v točki izzivov, so lepe lastnosti dobrega in samozavestnega vodje.
Ego pogosto predstavlja oviro za premišljeno vodenje. Z lahkoto manipulira z lastnim jazom, da posameznik misli, da je tisto, kar želi/zahteva, za večje dobro, vendar je njegova osredotočenost v resnici izključno nase in svoje potrebe/želje.
Ego ne spada v odnose, niti osebne niti poslovne. Pomembno je, da znamo prepoznati moč ega, ki je vedno negativna in ga premagati. Ko se osvobodimo tega negativnega dejavnika, odpremo pot pozitivnim vodilom, ki nam pomagajo rasti in se razvijati.
Spoštujmo svoje delo in delo drugih.